V četrtek, 15. maja 2025, ob 18. uri.
Vabimo vas na pogovor o zgodovini srednjeveškega Kopra.
Pogovor bo potekal v Mestni čitalnici Knjižnice Koper.
Več informacij na: https://www.kp.sik.si/dogodki/pogovor-in-razstava-o-srednjeveskem-kopru/
Kategorije: Razstava
V galeriji Art Retar, Mladinska 1, Koper, organiziramo skupinsko, prodajno likovno razstavo. Sodelujejo: Špela Mali Brezavšček, Dejan Kobilica, Martin Kralj, Vesna Jogan, Patricija Plohl Medved, Nina Naliny Meglič in Iztok Retar. Odprto od 11.00 do 18.00 od 1. do 10. maja 2025. Odprtje razstave bo 30. aprila 2025 ob 18.00. Vstop prost, vabljeni!
Janko Samsa, rojen na Stari Sušici leta 1949 v košanski dolini je eden od tistih, ki so mu taki spomini pustili v duši močan pečat. Izhaja iz rodbine kovačev, mizarjev, oštirjev in trgovcev v kmečkem okolju. Čeprav izučen v smeri elektronike, mu je prav mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. In prav poklic strojevodje je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Voz – šinar in vse kar je s tem v zvezi je v njem ostalo neizbrisno. Splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo se je sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. Pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi.
Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi (1:7) so izdelki popolna kopija originalov.
Samsa je imel doma in v tujini že kakih 50 samostojnih razstav. Veliko posoja muzejem, sodeloval pa je tudi na razstavi slovenske domače in umetne obrti na Japonskem in v Ameriki.
Od ponedeljka, 10. februarja 2025, se v Galeriji Luke Koper predstavlja mladi koprski fotograf Arin Rapuš Jerman, ki, tako je zapisal avtor razstave Dejan Mehmedovič, »z nekajletnimi izkušnjami na področju fotografije zelo intenzivno in poglobljeno izpolnjuje poslanstvo umetniškega dela. Njegova ustvarjalnost se v podobah predstavlja v občutnem beleženju, predvsem pa kreativnem izpopolnjevanju sveta, v katerem živimo«.
Pomlad ni le naslov razstave. »Pomlad je letni čas. Pomlad je tudi doživetje pomladi,« dodaja Mehmedovič. »Je vznemirjenost, ki je nastavljena v svetlobah, vonju, pričakovanju, svobodi … Upodobiti pomlad je umetnost. Arinu to uspeva. Portreti mladih deklet odsevajo ta občutja.«
Razstava predstavlja sedem primorskih slikark različnih generacij: Miro Ličen (1950), Majdo Skrinar (1963, Fulvio Grbac (1968), Beti Bricelj (1974), Joni Zakonjšek (1974), Laro Marconi Jeranko (1984) in Iro Niero Marušič (1989). Njihova dela – prevladujejo slike na platnu, dopolnjujejo jih akvareli in grafika –, so Obalne galerije Piran pridobile z rednimi odkupi, nagradami na Ex-temporu Piran in donacijami. Ker je manjši prostor Galerije Meduza narekoval izbor, so nekatere umetnine žal, tudi ob tej priložnosti ostale v depojih: slike Barbare Čižmek in Arelene Zakonjšek, dela na papirju Aljoše Križ, Klavdije Marušič in Katje Smerdu ter keramike Tanje Krstov, Kristine Rutar in Nataše Sedej; večja skulptura Gail Clair Morris pa je, kot edino žensko likovno delo, na ogled na vzporedni skupinski razstavi Miscellanea, zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran v koprski Galeriji Loža. Med skromnim naborom slikark in kipark v zbirkah vsekakor pogrešamo tudi ustvarjalke, ki delujejo na področju vedno bolj priljubljenih in uveljavljenih intermedijskih likovnih praks.
Občasna razstava ŽENSKE DELOVNE MIGRACIJE: od služkinje do izobraženke iz cikla Vidne/nevidne ženske, katerega namen je predstavitev različnih ženskih vlog v preteklosti, predstavlja čezmejne dnevne delovne migracije žensk iz slovenske Istre v Italijo, zlasti v Trst, ki je že na na prelomu 19. v 20. stoletje za ženske iz Istre pomenil kraj delovnih priložnosti. Poleg trgovanja s kmetijskimi pridelki, so Istranke pri mestnih družinah opravljale gospodinjska in druga dela. Delovne migrantke so večinoma opravljale dela, ki jih uvrščamo na presečišče javne in zasebne sfere in so bile pretežno prepuščene dobri volji delodajalcev, s katerimi pa niso sklepale niti pogodb niti delovnih razmerij.
Dnevne delovne migracije predstavljajo pomemben čezmejni pretok prebivalstva in puščajo na obeh straneh meje raznovrstne posledice: gospodarske, demografske, prostorske, kulturne, pa tudi sledi na jezikovno-etničnem področju, v načinu življenja in vrednotah. Obsegajo najrazličnejše vrste poklicev, storitev in uslug.
Najpomembnejša vala delovnih migracij iz Istre v Trst sta bila po drugi svetovni vojni in v obdobju gospodarske recesije po letu 1991. Po letu 2000 pa je poleg ženskih delovnih migracij v Italijo na področju gospodinjskih del in skrbstvenega dela mogoče opaziti nove pojavne oblike, in sicer delovne migracije univerzitetnih izobraženk in t. i. pretok strokovnjakov v obe smeri (iz slovenske Istre v Italijo in obratno) ter razširitev ponudbe del.
Razstava bo na ogled do 10.2.2025
Nedelja, 15. 12. 2024, ob 11. uri
Paviljon novejše zgodovine Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva 19, Koper
Muzejska matineja: vodstvo po gostujoči razstavi Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945. Vodi soavtorica razstave, kustosinja Tina Fortič Jakopič.
Vstop prost, prijazno vabljeni!
Novoletna skupinska prodajna razstava v Galeriji Art Retar, Mladinska ulica 1, Koper
Razstavljavci: Ines Hikl, Suzana Pirtovšek, Teodora Baloš, Martin Kralj, Dejan Kobilica in Iztok Retar.
Razstava bo odprta od 18. do 30. decembra 2024 od 11. do 18. ure.
Vstop je brezplačen. Otvoritev 18. decembra 2024 ob 18.00 Vabljeni!
