Razstava Archives - Visit Koper

Moderna arhitektura je pomembno zaznamovala razvoj Kopra in severne Istre. Po drugi svetovni vojni so urbanistične in arhitekturne preobrazbe, ki so jih usmerjali Edvard Ravnikar, Nikolaj Bežek in Edo Mihevc, trajno preoblikovale mesto ter vzpostavile dialog med modernostjo in zgodovinskim prostorom. Razstava Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb predstavlja to bogato dediščino obdobja preobrazb.
L’architettura moderna ha segnato in modo significativo lo sviluppo di Capodistria e dell’Istria settentrionale. Dopo la Seconda guerra mondiale, le trasformazioni urbanistiche e architettoniche promosse da Edvard Ravnikar, Nikolaj Bežek ed Edo Mihevc hanno rimodellato permanentemente la città, instaurando un dialogo tra modernità e contesto storico. La mostra Capodistria tra campanili e gru: tracce architettoniche dei cambiamenti sociali presenta questo ricco patrimonio del periodo delle trasformazioni.
Pokrajinski muzej Koper/Museo regionale di Capodistria, 19. 2.–3. 5. 2026.

Avtorice/Autrici: dr. Neža Čebron Lipovec, mag. Nada Čibej, dr. Meliha Fajić, Vesna Pajić, dr. Roberta Vincoletto 
Znanstveni sosvet/Comitato scientifico: dr. Aleksej Kalca, dr. Martina Malešič, dr. Kristjan Knez
Prevod/Traduzione: dr. Neža Čebron Lipovec
Grafično oblikovanje/Progetto grafico: Helicopterdesign, d. o. o.

Vabljeni na odprtje skupinske prodajne likovne razstave v petek, 19.12. 2025 ob 18.00 uri. Razstava bo odprta do 31.12. 2025 od 11.00 do 18.00 ure.

Na odprtju razstave bo glasbeni nastop učenca iz Glasbene šole Koper in predstavitev koprske vinske kleti Valenčak s pokušino vin. Bodite zraven!

Razstavljamo: Dejan Kobilica, Birgit Würtinger in Iztok Retar.

SPEKULA VIIMatrika – Odtujena miselAndrej Savski, Zora Stančič, Črtomir Frelih, Mojca Smerdu
Galerija Loža, Koper3. 12. 2025–28. 2. 2026
Otvoritev: Ta veseli dan kulturečetrtek, 3. 12. 2025, ob 18. uri

Kustos: prof. dr. Tilen Žbona
Matrika – Odtujena misel je naslov sedme umetniške manifestacije Spekula. V času, ko se specifičnost medijskih sporočil, nosilcev in generatorjev vsebin prepleta z mislimi tako ožjih kot širših skupin uporabnikov, bralcev in posredovalcev, je misel posameznikov izpostavljena algoritemskim platformam umetne inteligence in s tem tudi zasukanih resnic. V kontrapunkt generirani realnosti in neresničnosti se razstava z naslovom Matrika – Odtujena misel odzove kot resnična in konkretna izkušnja idej in misli avtorjev Andreja Savskega, Zore Stančič, Črtomirja Freliha in Mojce Smerdu. Nedvomno so predstavljena dela transfer nevidnega na vidno raven in zamisli utelešene v materijo, ki sega visoko in konkretno v realno izkušnjo doživljanja podanih vsebin, konceptov, kontekstov in samih umetnin. Na ta način se letošnji manifest ukvarja s poglabljanjem v prenešena sporočila, vsebine in nove geneze stvarnosti.Razstava v sodelovanju z UP PEF VUO.

Predstavitev serije risb dveh umetnikov, ki sta v prvem povojnem obdobju (1951-1956) vplivno enotno delovala v Kopru oziroma širšem istrskem prostoru je prikladna uvertura večji osebni razstavi Jožeta Pohlena, ki bo v dvorani koprske palače Gravisi Buttorai postavljena v drugi polovici meseca septembra.

Velika prostorska postavitev z naslovom Vsiljivci, nepovabljeni v kaos priznanega vizualnega umetnika Andreja Škufce se je v Galeriji Monfort v Portorožu iztekla zaradi gostovanja v ljubljanski galeriji Ravnikar. Tam jo bodo odprli v sredo, 3. septembra 2025, ob 19. uri (Gallery SI — RAVNIKAR Projects).

Do 14. septembra 2025 pa je v Galeriji Loža v Kopru še na ogled drugi del izjemne avtorjeve postavitve. Pri projektu sodelujeta avstrijski umetnici Katrin Euller z zvočno intervencijo in Miriam Stoney s poezijo. Kustosinja razstave je Laura Amann, kuratorka in arhitektka iz Dunaja.

Javni pogovor se bo odvil v okviru spremljevalnega programa ob razstavi Vesne Bukovec in Ane Čigon Delo v nastajanju. Varljivi delovni čas v Galeriji Meduza v Kopru. Razstava je del večletne umetniško-kuratorske raziskave, ki se na kritičen način posveča prekarnemu delu in sodobnim oblikam neoliberalnega izkoriščanja ljudi, narave in planeta. Ob tem pa išče drugačne načine organiziranja družbe, ki ne podlega brezupu, da se ničesar ne da spremeniti. Razstava izhaja iz premislekov več sogovornic in treh knjig: Bulšihti: teorija Davida Graeberja, Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe Lilijane Burcar in zbornika Odrast: besednjak za novo dobo.

Avtorici razstave sta k moderiranju razprave povabili ambasadorko socialne ekonomije in aktivistko Jadranko Vesel (Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo RISE), ki je tudi ena izmed sodelavk projekta Delo v nastajanju in ena od sogovornic v videu na aktualni razstavi. Pogovarjala se bo z raziskovalko socialnih in solidarnostnih ekonomij dr. Karolino Babič, zaposleno na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in dr. Blažem Kosovelom, urednikom revije Razpotja ter piscem spremne besede k slovenski izdaji Bulšihtov Davida Graeberja (Založba /*cf.).

Jadranka Vesel je tokratni pogovor naslovila Varljivi delovni čas, varljiva človečnost … in k razpravi poleg sogovorke in sogovorca vabi tudi angažirano publiko: “Na razstavi leta 2022 smo okroglo mizo posvetili delu in skupnosti, danes bi jo morali posvetiti človečnosti. Če smo takrat govorili o delu, njegovih prekarnih oblikah na meji suženjstva, dobivamo danes potrditev, da smo ljudje odveč. Vse socialne varnostne mreže krčimo, da bomo zagotovili denar za militarizacijo. Profitabilen postaja celo genocid. Iztisniti je treba vse in še več iz vsakogar, zato, da bodo dobički rastoči pa čeprav s pobijanjem, rušenjem, poniževanjem, izkoriščanjem človeka in naravnih virov do mere, ki ogroža naš obstoj.

Čas je, da dvignemo glave, da se zavzamemo za vsakega človeka, za vse, kar nas obkroža, za zaščito planeta, ki mu pravimo Zemlja.

Pridružite se, lažje se bomo organizirali, če začnemo s pogovorom.

Naj umetnost pomeni začetke novih skupnih poti!”

Organizacija: Vesna Bukovec, Ana Čigon.
Produkcija: Obalne galerije Piran, Založba /*cf.

Pred nami je zadnja letošnja Četrtna fešta! 2. oktobra obujamo nekdanjo koprsko mestno četrt Pristanišče (Porto). Središče dogajanja bosta Carpacciov trg in bližnja Taverna, kjer se bodo prepletale različne dejavnosti, od predstavitve lokalnih gostincev, trgovcev in ustvarjalcev, do razgibanega glasbenega programa, vodenega sprehoda po mestu … Dogajanje pa bo predvsem v znamenju sproščenega druženja in obujanja spominov na lastno četrt. Četrtna fešta bo tako odlična priložnost, da se srečamo s sosedi, podružimo z lokalnimi ponudniki, okušamo domače dobrote in preprosto – uživamo v domačem mestu.

PROGRAM

16.00 – Otvoritev fešte in dobrodošlica obiskovalcem

16.00–22.00 – Skupnostne aktivnosti

• Tudi v Taverni bo zaživela velika skupnostna miza, ki bo vabila h uživanju v lokalni kulinariki in sproščenemu druženju. (16.00–22.00)

• Delavnica Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper, ki domuje na Kidričevi ulici. Na delavnici, ki jo bo vodila Maja Bavdaž Gross, se bodo udeleženci pomerili v izdelovanju preprostih papirnatih lutk. (16.00 – 20.00)

• Dan odprtih vrat Muzeja Tomosove zgodovine na Kidričevi ulici

• Enoteka Butelka se predstavlja. Duša in motor Butelke je Lenart Černelič, somelje z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Na Četrtni fešti bo izpeljal tako imenovano Blind tasting delavnico, kjer bodo udeleženci vino spoznavali in ocenjevali brez enega čuta – vida. (16.00 – 20.00)

• Delavnica Igrajmo se, kot so se igrali nekoč (Pokrajinski muzej Koper). Poznate igre s kamenčki, pa »am salam«, »mamica, koliko je ura?«, bi znali »voziti šino« ali narediti žogico iz starih nogavic? Ste že slišali za igro čiklisti? Te in še druge stare igre bomo spoznavali in se jih tudi igrali! (17.00 -20.00)

• V Koper se posebej za Četrtno fešto vrača odmevna razstava Obrazi Kopra Zdenka Bombka, ki je s konceptom »nekoč – danes« povezal preteklost in sedanjost Kopra. Stare podobe mesta in njegovih prebivalcev iz 50., 60. in 70. let je ponovno oživil v letih 2011–2012, na istih lokacijah, z istimi ljudmi, podobnimi držami in izrazi. Tako je nastal edinstven vizualni dialog, ki razkriva, kako se je skozi čas spreminjalo mesto in kako se je spreminjal posameznik.

• 16.00–19.00 Obiskovalce vabimo, da si ogledate stare fotografije trga in s seboj prinesete svoje zgodovinske fotografije Carpacciovega trga,
Taverne in preostalega dela mestne kontrade.

• Krajevna skupnost Koper center se predstavlja (17.00–18.00)

Zgodovinski sprehod po mestu

• Zgodovinski sprehod po mestu ob 18. uri, ki vključuje tudi vodenje po razstavi v prostorih Humanističnega društva Histria na Kidričevi ulici.

Glasba

• Ob 19. uri bo nastopila istrska folk zasedba Veja, ki jo sestavljajo Goran Farkaš, glas, tradicionalni inštrumenti; Marko Pernić, harmonika; Marijan Jelenić, kitara; Sebastijan Demark, bas; Endi Oblak, tolkala. V Kopru se bodo predstavili kot trio.

Kulinarika

16.00–22.00 – Posebna gastronomska ponudba lokalnih ponudnikov

Lokalni ponudniki bodo tudi na Carpacciovem trgu pripravili dnevni krožnik, ki je del skupnega menija. Udobno se namestite za skupnostno mizo v Taverni, kjer najdete menije. Izberite svojo najljubšo jed in obiščite ponudnike na trgu in bližnjih ulicah. Sodelujejo: Etno hiša Baščaršija, bar Miramar, bar Calypso in kavarna Kapitanija.

Vstop prost.

Organizator: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper

• Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Slovenija – Hrvaška.
Več o projektu: Terra Gothica Incognita

Mala loža bo od 29. 7. do 18. 8. gostila razstavo o odprti znanosti. Razstava vas popelje v svet raziskovanja, kjer so znanje, podatki in rezultati dostopni vsem – brez ovir. Spoznali boste, kako slovenske raziskovalne ustanove uresničujejo načela odprte znanosti: sodelovanje, transparentnost in deljenje znanja. Predstavljeni so konkretni primeri, orodja in projekti, ki omogočajo boljši dostop do znanstvenih vsebin ter prenos znanja v vsakdanje življenje.

Odprta znanost je znanost, ki temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Cilj odprte znanosti je olajšati izmenjavo informacij, povečati dostopnost in vpliv znanstvenih spoznanj ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši družbeni napredek.

Razstavo so pripravili partnerji projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, med katerimi sta tudi Univerza na Primorskem in ZRS Koper. Z razstavo želijo med drugim znanost približati ljudem ter pokazati, da ni nekaj oddaljenega ali nerazumljivega, temveč del vsakdanjega življenja, ki vpliva na številna področja.

Slovenske raziskovalne in visokošolske organizacije izvajajo številne aktivnosti odprte znanosti, prek katerih lahko različni deležniki dostopajo do slovenskih znanstvenih dognanj. Razstava prikazuje izbrano slovensko infrastrukturo, aktivnosti, orodja in projekte odprte znanosti, ki so koristni za širšo skupnost.

Vabljeni k ogledu!