sestavine (za 4 osebe):
• 3 modre rakovice
• 200 g škampov
• 200 g datljevih paradižnikov
• 1 strok česna
• svež peteršilj
• sol in poper po okusu
• 500 g svežih fužev
• 1 kozarec belega vina (Malvazija)
• 1 svež rdeč feferon (po želji)
• nekaj svežih listov bazilike
• oljčno olje
priprava:
- Modrim rakovicam odstranimo klešče, nato rakove oklepe narežemo na štiri dele.
- V globlji ponvi segrejemo oljčno olje in na njem na hitro prepražimo nasekljan česen, peteršilj ter po želji narezan rdeč feferon.
- Dodamo pripravljene rakovice in škampe ter jih nekaj minut
pražimo. Med praženjem jih večkrat obrnemo, da se enakomerno rahlo zapečejo. - Zalijemo z belim vinom in kuhamo, dokler alkohol ne izhlapi.
- Dodamo na polovice narezane datljeve paradižnike in nekaj svežih listov bazilike. Solimo in popramo po okusu.
- Prilijemo kozarec vode, v kateri kuhamo fuže, pokrijemo ter kuhamo na nizkem ognju približno 10 minut.
- Medtem ko omaka rahlo vre, rakom odstranimo meso iz oklepov in klešč ter ga dodamo nazaj v omako, ki bo s tem postala gostejša.
- Kuhane fuže odcedimo in jih stresemo v ponev z omako. Na nizkem ognju dobro premešamo. Po potrebi dodamo še malo vode od kuhanja testenin, da omaka lepo objame testenine.
- Jed serviramo takoj, posuto s sveže sesekljanim peteršiljem.

Več receptov z modro rakovico najdete tukaj.
O MODRI RAKOVICI:
Modra rakovica (Callinectes sapidus) je invazivna tujerodna vrsta, ki izvira z zahodne atlantske obale. V Sredozemskem morju so jo prvič opazili leta 1949, v slovenskem morju pa so njeno prisotnost potrdili marca 2019. Od takrat se njeno območje razširjenosti in število osebkov povečujeta.
Prepoznamo jo po modrikastem telesu, dveh velikih bočnih trnih in značilnih kleščah. Samci imajo modre, samice pa oranžne klešče. Zraste lahko do 23 centimetrov in je vsejeda.
Najpogosteje naseljuje plitva obalna območja, lagune, solinske kanale, rečna ustja in mokrišča. Dobro prenaša spremembe temperature in slanosti, zato ji ustrezajo tudi somorne vode. V slovenskem morju so jo največkrat našli v laguni Stjuža in Sečoveljskih solinah.
O PROJEKTU
Projekt BLUECRAB se osredotoča na enega od vse večjih izzivov severnega Jadrana – hitro širjenje modre rakovice, tujerodne invazivne vrste, ki vpliva na lokalno biotsko raznovrstnost, ribištvo in druge dejavnosti na obalnem območju.
V projekt so vključene raziskovalne ustanove, ribiči in lokalne skupnosti, ki skupaj razvijajo trajnostne načine spremljanja, nadzora in upravljanja modre rakovice. Med ključnimi aktivnostmi so vzpostavitev sistema za spremljanje vrste, razvoj bolj selektivnih ribolovnih tehnik ter ustanovitev observatorija.
Projekt si prizadeva tudi za pripravo skupne strategije in akcijskih načrtov za zmanjševanje vpliva modre rakovice ter raziskuje možnosti njene uporabe v kulinariki kot enega od načinov za omejevanje njene populacije.
Cilj projekta BLUECRAB je prispevati k dolgoročnemu varovanju biotske raznovrstnosti severnega Jadrana in hkrati poiskati rešitve, ki upoštevajo potrebe okolja, ribičev in lokalnih skupnosti.
Več o projektu si lahko preberete tukaj.
Projekt BLUECRAB sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.






































































































































































































































