Magazzino

Skladišče zori, blago se spreminja. Libertas zadiha s polnimi pljuči, ponese Koper v Evropo, ter na vrh Olimpa in nato odloži vesla. Po treningu se članstvo razkropi po oštarijah v bližnjih uličicah. A veste kje so oštarije danes?

Vojna. Nasilje. Izgon. Travma. Spoj bivših in bodočih, tukajšnjih in tamkajšnjih. Skladišče ostaja, tokrat za skladiščenje bombaža.

Nato prično rasti luški žerjavi, ki se ogradijo z visokim zidom in bodečo žico. Razdeli se Evropa, razdeli se Berlin, tudi Koper se razdeli v dva vzporedna svetova. Skladišče ostaja, tokrat kot delavnica. Čas se meri z izmenami, delavsko trpljenje pa v profitih. Žerjavi rastejo in hrup se gosti. Pristanišče se širi. Profiti se prisvajajo.Vsak dan isto.

Preobrat. Pristanišče stopi korak nazaj. Zidovi padejo. Skladišče se izprazne. Kopru zavlada ''le roi soleil''. Občina, to je on. Skladišče se polni s plastičnim kičem, a je v bistvu še vedno prazno.

Mesto zažene upor. “Libertas, Egalitas, Fraternitas” se sliši pod obzidjem mestnih utrdb. Geslo kot ritem, ki vibrira po gladini morja in odzvanja od okovja žerjavov.