Pariz, 1940. Celestina, hčerka Vincenza Peruggie, ki je leta 1911 v Louvru ukradel Davincijevo Mono Lizo, zaradi očetove »slave« v Louvre ne more vstopiti kot navadna obiskovalka, zato se odloči, da bo muzej obiskala ponoči in si tam ogledala morda najznamenitejšo sliko v zgodovini likovne umetnosti, ki jo je doslej poznala le iz knjig in razglednic. Ko se v temnem in nemem Louvru znajde pred ikoničnim portretom, jo portretiranka nagovori … V noči, ko na francosko prestolnico padejo prve bombe, zaradi česar Celestina ostane ujeta v muzeju, med njunim zabavnim in komaj resničnim srečanjem steče pogovor o nekdanjem in današnjem svetu, o primerjavi renesančnega človeka s človekom novega tisočletja, s človekom, ki ga obvladujejo nacionalistične in rasistične težnje.
