ZEMLJEVID

OPIS POTI

S parkirišča se usmerimo na kolesarsko pot Zdravja in prijateljstva, Parenzano, ki poteka vzporedno z avtocesto ob Škocjanskem zatoku proti Bertokom.

Na koncu poti zavijemo levo in mimo vhoda v naravni rezervat Škocjanski zatok nadaljujemo vožnjo do krožnega križišča.

Nato zavijemo desno na viadukt, ki prečka železniške tire.

Vožnjo nadaljujemo naravnost prek drugega krožišča do glavne ceste proti Ankaranu.

Tukaj krenemo levo in vožnjo nadaljujemo skozi Ankaran do Debelega rtiča.

Cesta se v loku spusti proti morju in sredi ravnega dela se desno odcepi asfaltna pot, ki se strmo vzpne med vinograde na Barižonih.

Na odcepu sredi strmine zavijemo levo na planoto (cesta je zaprta za ves promet) in nadaljujemo po asfaltu levo, nato skoraj vodoravno, po makadamu ob robu gozda do hiš na Barižonih.

Vmes nas informativna tabla povabi na ogled Resslovega gaja, nato zavijemo levo in v rahlem vzponu dosežemo cesto na grebenu Miljskih hribov pri cerkvi sv. Brigite (oz. Bride).

Zavijemo desno proti Hrvatinom in mimo cerkve in pokopališča dosežemo naslednje križišče, kjer nadaljujemo ravno v rahlem vzponu mimo Božičev in Fajtov do križišča za Jelarje (Elerji/Elarji).

Nato zavijemo desno navzdol v vas in se precej strmo spustimo do servisne ceste ob hitri cesti Trst–Koper.

Na tem mestu se lahko odločimo za skrajšanje poti, in sicer v smeri za Bertoke do Kopra.

Pot se nadalje spusti proti avtocesti (oznaka D-8), priključimo se na kolesarsko pot D-8, vendar jo le prečkamo in se spustimo proti mostu čez hitro cesto desno, prečkamo most in spet zavijemo desno proti Trstu.

Za igralnico in bencinskim servisom na nekdanjem mejnem prehodu na italijanski strani zapustimo hitro cesto in zavijemo desno na vzporedno staro cesto do krožišča.

Na drugem izhodu (industrijska cona) zavijemo desno v Osapsko dolino in mimo gospodarskih objektov do konca asfalta, kjer naletimo na informativno tablo poti »Traversata Muggesana«.

Kotanjast kolovoz nas popelje v gozd in mimo zanimivih jezerc skoraj vodoravno ob hribu mimo dveh odcepov, kjer se držimo desno, do razcepa z zapornico.

Tu zavijemo levo na mostiček in peljemo 100 m do ceste, kjer zavijemo desno na nekdanji mejni prehod Osp in se vrnemo v Slovenijo.

Po cesti dosežemo Osp z znamenito steno in rečnim izvirom.

Nadaljujemo po dolini navzgor in 200 m za vaškim jedrom na odcepu zavijemo levo proti udornici Mišja peč.

Nato pa se kolovoz prične vzpenjati proti Stari Gabrovici (v Stari Gabrovici na križišču pri kapelici zavijemo levo navzgor) in peljemo se naprej pod mogočen, več kot 100 m visok viadukt avtoceste do cerkvice sv. Miklavža in levo navzgor do glavne ceste.

Nato se spustimo proti spodnjemu delu Črnega Kala.

Prečkamo glavno cesto in se spustimo skozi Krnico v Rižano, nato zavijemo desno skozi vas in peljemo po glavni cesti skozi Cepke do 500 m oddaljenega križišča.

Zavijemo levo na mostiček čez železniško progo in desno mimo hiš med progo in reko, kjer po kolovozu dosežemo slikoviti predel z jezovi na reki Rižani.

Sledi krajši kamnit prehod tik ob reki, nato levo čez mostiček na dvorišče vinske kleti Bordon.

Peljemo naprej čez mostiček desno na cesto do betonarne, kjer zavijemo levo in takoj desno po ozki asfaltni cesti mimo Mikotov in po makadamu do mostiča na trasi Parenzane (D-8).

Zavijemo levo do večjega mostu čez Rižano in naprej po kolesarski poti do glavne ceste pred Bertoke, nadaljujemo levo po njej do avtocestnega priključka, kjer zavijemo desno proti Srminu.

Na koncu mostu zapeljemo čez avtocesto levo po že znani poti do železniške postaje v Kopru, kjer smo ta zanimivi krog začeli.

ALTIMETRIJA

ZEMLJEVID

OPIS POTI

S parkirišča ob TIC-u v Hrastovljah se odpeljemo do kapelice sredi križišča, kjer zavijemo desno in se v blagem vzponu pripeljemo do vasi Dol.

Na zidu pod cerkvijo nas smerokaz »Zanigrad« usmeri levo mimo gasilskega doma na makadamsko cesto, ki se najprej malo spusti, nato pa se začne stopničasto vzpenjati proti Zanigradu. Zadnji klanec je zelo strm in zaradi gramoza težko prevozen. Lahko si ogledamo starodavno cerkev sv. Štefana s freskami, nato pa nadaljujemo vožnjo skozi opuščeno vas do podhoda pod železnico, kjer se dobra cesta spremeni v razrit kolovoz, ki se prične precej strmo vzpenjati po levi strani nekakšne doline. Tehnično je vzpon (slabih 600 m) zaradi slabe podlage zelo zahteven, manj pripravljeni ga lahko mirno premagajo peš, nato pa se pot zravna in nas pripelje v zanimivo vasico Zazid pod stenami kraškega roba (voda).

Preden pridemo v Zazid, na križišču uberemo desno na makadamsko pot mimo čistilne naprave.

Pot nadaljujemo po asfaltu najprej rahlo navzgor do obnovljenega kala, nato pa precej strmo navzgor na širok hrbet, kjer se cesta spet položi.

Tam prečkamo progo Divača–Pulj in pridemo do križišča s turistično informativno tablo in počivališčem na razpotju pred vasjo Rakitovec.

Zavijemo levo navzdol v vas, do obnovljenega kala in okrog njega mimo cerkve sv. Križa z zanimivim zvonikom naprej skozi vas proti JV do konca asfalta.

Nadaljujemo naravnost po makadamu, dokler se na desno ne odcepi gozdna cesta (označuje tabla »gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost«), ki nas pripelje na sleme z zanimivim znamenjem iz leta 1867.

Pot, ki poteka vzporedno z mejo, se prične spuščati, po nekaj ovinkih se skoraj izravna in nas pripelje do asfalta 300 m pred maloobmejnim prehodom.

Zavijemo desno in kmalu se nam z leve priključi cesta iz Movraža, ki prečka progo, mi pa gremo naravnost vzporedno z njo do železniške postaje, kjer si lahko obnovimo zaloge vode.

Približno 150 m naprej na križišču z informativno tablo zapustimo asfalt in zavijemo levo na gozdno cesto, ki po 200 m prečka progo in nas po širokem travnatem slemenu z obširnimi razgledi skoraj vodoravno pripelje na Kuk nad Movražem. Pot poteka med širnimi pašniki. Dvakrat je treba prečkati ograde, zato svetujemo previdnost, da ne naletimo na žico električnega pastirja. Vmes se nam z leve priključijo planinske markacije Poti gradov, ki nas bodo spremljale vse do Kubeda.

Pot se nato nekaj časa spušča, pa spet nekako zravna, podlaga postane bolj robata, ves čas pa vozimo na vrhu grebena, ki rahlo valovi in se nato nekoliko bolj strmo vzpne na vrh Lačne.

Pridemo do odcepa, kjer se pot prek skalnatega roba spusti ostro na levo proti Smokvici.

Po njej lahko dosežemo asfalt, ki nas na desno pripelje do Kubeda, kjer sledi v nadaljevanju nekoliko bolj adrenalinska vožnja. Tisti, ki jim adrenalinska vožnja ne ustreza, pa lahko tukaj sekajo pot na Smokvico in nato po asfaltu mimo Gračišča do Kubeda, kjer se lahko ponovno priključijo na osnovno pot.

Osnovna pot nadaljuje naravnost. Višje, markirana steza krene desno, mi pa levo še 220 m, nato pa po slabo vidni potki, ki se pravokotno odcepi na desno (kažipot »stolp«), dosežemo vrh Lačne z razglednim stolpom.

Vrnemo se na glavno pot, ki se prične stopničasto spuščati, na trenutke je precej robata. Nižje na razcepu (čez cca. 1,7 km) zavijemo desno, kjer se pot spremeni v stezo, ki se prek skalnega roba spusti do potoka in na cesto v Kubedu.

Priporočljivo je, da ta tehnično zahteven spust manj izkušeni opravijo peš ob kolesu.

Prečkamo cesto in sledimo markacijam levo, strmo navzgor do cerkve sv. Florjana in znamenitega peterokotnega zvonika.

Nato pa po slemenu proti SZ do konca vasi, pri ogledalu desno in po 150 m spet previdno (!) desno navzdol na razdrapano pot, ki nas mimo čistilne naprave pripelje na glavno cesto (Kubed–Hrastovlje).

Gremo naravnost naprej precej strmo navzdol v dno doline, nato pa spet navzgor proti Hrastovljam.

Ko srečamo prve vinograde, se pot položi in se blago spusti do izhodiščne točke.

ALTIMETRIJA

ZEMLJEVID

OPIS POTI

S parkirišča se odpeljemo po glavni cesti skozi vas mimo starodavne cerkvice sv. Martina (e-točka) proti Podpeči, kjer lahko obiščemo obnovljeno Prkičevo hišo, ostanek starodavnega stavbarstva pod Kraškim robom. Zanimiva je tudi previsna stena z jamo in obrambnim stolpom iz 11. stoletja, ki se dviga za hišami.

Malo pred železniškim podvozom zavijemo desno mimo hiš na makadam proti Črnotičam (kažipot).

Po krajšem, strmem vzponu se pot zravna, na razcepu gremo naravnost, na naslednjem odcepu levo, sledi krajši strm vzpon na vrh kraške planote.

Nato sledi spust skozi gozd proti Prapročam, na ostrem levem ovinku pred vasjo zavijemo desno in v blagem vzponu skozi borov gozd pridemo do železniškega podvoza.

Zavijemo desno na makadamsko pot iz Podgorja in nadaljujemo mimo odcepa za Podpeč in naslednjega odcepa za Brežec naravnost naprej skoraj vodoravno, nato pa nadaljujemo v zmernem vzponu po pobočju Jampršnika.

Z leve strani se nam priključi cesta iz Podgorja (makadamska pot), strmina se nekoliko poveča, levo se odcepi pot na Kojnik, mi pa gremo naravnost in se vzpnemo na obširne goličave južnih pobočij Goliča.

Ko zapustimo gozd, se odpre širen razgled proti JZ. Naša pot postane bolj robata in se še vedno dviga proti JV pod vrh Kavčiča, kjer doseže najvišjo točko 828 m. Lahko si oddahnemo, najnapornejši del poti je za nami, čaka nas v glavnem spust, za izkušene užitek, preostali pa previdno.

Skozi usek se spustimo čez skalno stopnjo do spodmolov in naprej v dolgem loku proti levi, po od vode razritem kolovozu, na spodnjo skalno stopnjo.

Na prvem razpotju (kolovozov) zapustimo našo pot, ki se spušča v Rakitovec in zavijemo ostro desno nazaj na manj utrjen kolovoz, ki teče po travnikih vodoravne razgledne terase nad Rakitovcem.

Nad skalno stopnjo na desni strani se dviga vrh Goliča, naša pot pa se prične počasi spuščati in postaja bolj sprana in robata, zato zahteva kar nekaj previdnosti. Izkušenim kolesarjem s polno vzmetenimi kolesi se obeta enkraten užitek na strmem, nekoliko vratolomnem spustu do železniške postaje Zazid. Ves čas nas bo spremljal pogled na Tržaški zaliv z Julijci in Dolomiti v ozadju.

Prečkamo progo in se po makadamski cesti mimo vodnega vira »Pod strugo« spustimo v Zazid na izhodišče naše poti.

ALTIMETRIJA

ZEMLJEVID

OPIS POTI

S parkirišča se usmerimo na kolesarsko pot Zdravja in prijateljstva – Parenzano (D-6), ki poteka vzporedno z avtocesto ob Škocjanskem zatoku.

Na koncu poti zavijemo desno čez avtocesto, kjer zavijemo na prvo cesto levo proti Bertokom ter naprej po glavni cesti do odcepa, kjer zavijemo desno na Pot zdravja in prijateljstva (D-6).

Sledimo ji čez rodovitno dolino do reke Rižane in naprej pod železniško progo in mimo nekdanje postaje Dekani do glavne ceste (Dekani–Koper).

Prečkamo jo proti levi in takoj zavijemo desno navzgor na parkirišče pod tovarno Lama, kjer nato prečkamo nadvoz nad avtocesto in se po slikovitem delu poti v borovem gozdu pripeljemo do prvih hiš in šole na Škofijah.

Sledimo oznakam D-6, ki nas usmerjajo najprej levo in takoj desno do trga pred cerkvijo sv. Mateja, kjer so trgovina, pošta in okrepčevalnica.

Nadaljujemo po glavni cesti proti Trstu in jo po 200 m zapustimo na desni (smerna tabla Plavje), nekoliko bolj strmo navzdol na most v dnu doline, kjer se prične dolg vzpon proti vrhu Tinjana.

V vasi Plavje gremo naravnost mimo cerkve sv. Lucije in sv. Roka navzgor, mimo dveh razcepov, kjer se držimo leve glavne poti in se mimo dveh vodohramov povzpnemo na planoto, kjer se cesta položi do vasice Urbanci. Tu je konec asfalta, pot pa se rahlo spušča proti vršnemu delu Tinjanskega hriba, ki ga razločno vidimo pred seboj.

Ker smo si na dveh kilometrih skoraj vodoravne poti dobro oddahnili, se lahko zapodimo še v zadnji klanec, ki nas v loku proti desni pripelje na vrh do košate lipe pred cerkvijo sv. Mihaela.

Na edinem križišču kolovozov na naši poti gremo naravnost, desni odcep je prestrm, levega pa bomo uporabili pri spustu.

Na vrhu se nam, kot nekajkrat na poti, odpre imeniten razgled na vse strani. Lahko se zapeljemo okrog vrha, nato pa med hiše nazaj na osnovno pot, kjer sledi spust do prvega križišča, na katerem zavijemo desno (smer Osp, Rižana), in bolj strmo do naslednjega razcepa, kjer zavijemo levo (rdeča smerna tablica Rižana) na ožji in slabši kolovoz, ki se strmo spušča navzdol skozi borov gozd. Na nekaterih mestih je pot razrita in zahteva previdnost, za izkušene kolesarje pa je prava poslastica.

Z desne strani se nam priključi boljša in manj strma makadamska cesta, ki nas pripelje na asfalt pred nadvozom avtoceste.

Že pred nadvozom, takoj ko se prične asfalt, zavijemo desno na razgibano servisno cesto, ki se v glavnem spušča ob avtocesti v Rižansko dolino.

Na dveh razcepih zavijemo levo in spust končamo na glavni cesti, kjer z leve pripelje osnovna trasa K2 (Po poti okrog Tinjana).

Prečkamo glavno cesto in se zapeljemo naravnost na mostiček čez železniško progo in nato desno mimo hiš. Med progo in reko po kolovozu dosežemo slikovit predel z jezovi na reki Rižani.

Sledi krajši kamnit prehod tik ob reki, nato zavijemo levo čez mostiček na dvorišče vinske kleti Bordon.

Zapeljemo naprej čez mostiček na desno na cesto do betonarne, kjer zavijemo levo in takoj spet desno po ozki asfaltni cesti mimo Mikotov in po makadamu do mostiča na trasi Parenzane (D-6).

Tukaj zavijemo levo do večjega mostu čez Rižano in naprej po kolesarski poti (D-6) do glavne ceste za Bertoke, kjer zvijemo levo in se peljemo do avtocestnega priključka.

Od tu nadaljujemo pot po že znani začetni poti do izhodišča.

ALTIMETRIJA