Z bičikleto po Istri (3): v osrčje koprskega podeželja

Po znanih in manj znanih poteh okoli Kraškega roba se tokrat selimo v osrčje koprskega podeželja. S kolesom se bomo zapeljali na Montinjan, v Marezige, Kocjančiče, Kubed, Gračišče, Popetre in se spustili v Lopar, Potok ter nato še do Vanganela. Tudi tokrat ne bomo lačni, niti žejni, saj se bomo po poti ustavili pri nekaterih domačih ponudnikih, predstavljamo pa še nekaj možnih nastanitev, če vas bodo na kolesu še bolj zasrbele pete in bi želeli vaše potepanje po koprskem podeželju podaljšati.

PRVA PREIZKUŠNJA – VZPON NA MONTINJAN

Start našega tretjega kolesarskega izleta je Vanganel, kjer lahko svoje vozilo brezplačno parkirate ob tamkajšnjem igrišču. Od tu vas čaka precej strm vzpon (na nekaterih delih je naklon tudi 15-odstoten) do majhne in slikovite vasice Montinjan. Od tu vas čaka še en krajši vzpon do Marezig, ki je “epicenter” dežele refoške. Ob in na razgledni ploščadi, ki nudi enega od najbolj veličastnih pogledov na Tržaški zaliv (ob zelo jasnih dnevih so od tod vidni tudi Julijci in Dolomiti), je vrsta točk za posedanje in uživanje v razgledu. Najbolj znana atrakcija pa je, seveda, vinska fontana, ki je prva tovrstna v Sloveniji. Ob njej je tudi mini trgovina, kjer lahko nakupite številne lokalne dobrote. Za razgledno ploščadjo in v njeni bližini je na voljo tudi obsežna gostinska ponudba, in sicer od turistične kmetije Štoka, do gostilne Karjola, slaščičarne Refoškoladnice do picerije, ki ponuja neapeljske pice – The Holy Crust – Casa oasa.

LE POL KILOMETRA VSTRAN POPOLN MIR 

A če le približno 400 metrov naprej od lokalne cerkve sv. Križa zavijete levo, pri napisu Vinska klet Vilij Bržan, se boste znašli že daleč stran od turističnega vrveža, v stari, dobri Istri. Poleg tega, da Vilij Bržan z družino skrbi za najstarejši vinograd v Slovenski Istri, ki je sicer na drugi strani hriba, in ponuja odlična vina, nudi ob domačiji tudi prostor z izjemnim razgledom na okoliške kraje in morje, kjer lahko prenočite z avtodomom. V vinski kleti ponuja tudi vodene degustacije in rade volje razkaže tudi omenjeni najstarejši vinograd.

POSEBNA PIVOVARSKA ZGODBA V KOCJANČIČIH

Iz Marezig pot nadaljujete po glavni cesti proti Kavaličem, kjer vas na desni strani čaka osupljiv razgled na dolino Rokave pa vse do Slavnika. Na križišču, ki naravnost vodi proti Sv. Antonu, desno pa proti Loparju, boste na desni strani zagledali kolovoz, označen s tablico slovenske turnokolesarske poti, ki vodi čez Hrib v Dolane. Ta del bo s tehničnega vidika precej razgiban, a vseeno ne preveč zahteven. Zapeljali se boste v gozd, nekje na sredini vas bo na desni strani pričakala čudovita jasa, še malce naprej pa se boste že spustili v Dolane (Sv. Anton) in na glavno cesto, kjer pa se boste hitro odcepili na desno, proti Kocjančičem.

Gre za zelo majhen in skrit zaselek, kjer pa na naslovu Kocjančiči 22 že nekaj let prav posebno butično zgodbo v svetu spontanih, fermentiranih piv piše Aleš Marušič. Pod blagovno znamko 22 Brewing ustvarja zelo svojstvena »sour« piva z lokalnim pečatom, ki jih stara v lesenih sodih. Eno od njegovih najbolj znanih piv nosi tudi ime Karatel, kot se po domače reče vinskemu sodu. Na pipi nudi tudi bolj lahkotne, pitne sloge, kot so, na primer, ale, blond ale, pale ale, odvisno od navdiha, časa in prihajajočih prireditev, pove Aleš. Nudi tudi vodene degustacije, na katere se lahko najavite na telefonski številki 040-531-355. Vsakega, ki prvič prikolesari do njih, pa čaka brezplačno točeno malo pivo, še doda Aleš.

PROTI SLIKOVITEMU KUBEDU

Po okrepčilu se od Kocjančičev povzpnete do Dvorov. Pot od tu nadaljujete na desno, pri nekdanji gostilni Mohoreč pa zavijete levo in nato kmalu na desno, po široki makadamski poti navzdol. Gre za turnokolesarsko pot in Evropsko pešpot, ki mestoma zaradi gostega nasutja gramoza zahteva malce več previdnosti pri spustu. Po vsega nekaj kilometrih se boste pripeljali v središče vasi Kubed.

Če ste se na kolesarjenje odpravili v družinskem krogu, lahko vaš potep v Kubedu popestrite z doživetjem Velikani Istre, s katerim boste spoznali lokalne legende o nekdanjih prebivalcih Istre – »velikanih«. Vsekakor pa priporočamo, da se zapeljete do ostalin srednjeveške utrdbe in cerkve Sv. Florijana nad vasjo, uživate v razgledu in se sprehodite še do Spominske hiše Alojza Kocjančiča, ki redno gosti številne umetnike.  Možen je voden ogled spominske sobe v Hiši Alojza Kocjančiča za skupine (od pet do 20 oseb) po predhodnem dogovoru. Za dogovor termina lahko kontaktirate Imeldo Korytowski na 041 328 106 ali Vojko Udovič na 064 155 512. Hišo obdaja tudi čudoviti vrt, od koder se odpira še en čudovit razgled na Kraški rob. 

RAŽMANOVI ZA LAČNE IN ŽEJNE V GRAČIŠČU SKRBIJO OD LETA 1962

Po Kubedu pot nadaljujete do Gračišča po glavni cesti, ki z izjemo poletne sezone ni zelo prometna. V samem središču vasi Gračišče boste na desni strani najprej zagledali Vinsko klet Domačija Ražman, malce naprej pa Gostilno Ražman, ki jo Ražmanovi vodijo vse od leta 1962. Družina sicer izhaja iz bližnjih Popeter, kjer skrbijo za pet hektarjev in pol vinogradov, nekaj oljčnikov in sadovnjakov. Mladi Rok Ražman že nekaj let vodi vinsko klet, brat Nik pa gostilno, v kateri delata oče in mama, občasno pa še vedno pomaga tudi 85-letna nona. Z vinom se ukvarjajo že več kot sto let, pove Rok, ki je doktor elektrotehniških znanosti in somelje tretje stopnje. Glavne sorte, ki jih pridelujejo, so refošk, malvazija in maločrn, imajo pa še nekaj syraha, cabernet sauvignona, rumenega muškata … Oljčno olje, refoškov sok in številne žganjice, ki jih ustvarja Nik, so naprodaj v gostilni. Nik, ki je prav tako somelje tretje stopnje, se je specializiral tudi za penine iz stare sorte maločrn, ki ji Ražmanovi narečno rečejo plavina. »Samo nekaj pridelovalcev je, ki iz maločrna delajo sortno vino. Gre za sorto, ki je bila včasih zelo prisotna, nato pa je skoraj izumrla,« doda Rok.

V gostilni, ki je bila v 80. letih znana po picah, zadnjih 20 let in več prisegajo na tradicionalne istrske jedi. Neizbežni so fuži s tartufi, domači njoki z golažem (govejim in divjačinskim), tu pa so še številne sezonske jedi, pomladni meni krojijo, seveda, predvsem šparglji. Kolesarji in pohodniki so stalni gosti, doda Rok.

Za počitka potrebne turiste in tiste, ki si želijo nadaljnjega raziskovanja Istre, nudijo tudi nekaj prenočišč. Nad gostilno so tri sobe, ki se imenujejo po avtohtonih istrskih sortah – Refošk, Malvazija in Plavina, pred vinsko kletjo pa je prostora še za tri avtodome. Glede vinskih degustacij te organizirajo tako v vinski kleti kot v gostilni, lahko pa se tudi pripeljejo na različne lokacije, še doda Rok.

GLAMPING V SOZVOČJU Z NARAVO

Iz Gračišča vas čaka krajši vzpon do Popeter, kjer lahko spotoma ujamete še nekaj lepih primerkov ohranjene istrske arhitekture, nato pa pot nadaljujete proti vasi Lopar. Po kratkem vzponu vas čaka strm spust, kmalu na začetku spusta pa boste na vaši desni strani zagledali večji kal, ob kateri so še miza in klopci, kjer se lahko po želji ustavite. Po slabem kilometru vožnje po ne preveč prometni asfaltirani cesti boste prišli do križišča, kjer boste zavili v desno po vinski poti proti Loparju. Čaka vas še krajši spust in pripeljali se boste v še eno idilično istrsko vasico Lopar, kjer si lahko ogledate Hišo od Bardinca.

Iz Loparja se spustite v dolino Rokave, kjer boste po vsej verjetnosti naleteli na čredo koz, na desni strani pa boste zagledali makadamsko pot, ki pelje do prav posebnega posestva, za katerega skrbi Andrej Stijepič, ki ljubiteljem glampinga nudi čisto posebno izkušnjo. Na voljo ima namreč samo eno hiško, ki nima ne elektrike ne klasičnih toaletnih prostorov ali kopalnice. Nahaja se na eni od teras, v objemu gozda in popolnega miru, ki ga lahko taka lokacija ponuja, zato je kot nalašč za popotnike, ki iščejo popolni odklop in neposredni stik z naravo.

Po še zadnjem kratkem vzponu po cesti boste ponovno prispeli na križišče, ki desno vodi nazaj v Marezige, levo pa v Sv. Anton, le da tokrat pot nadaljujete naravnost v zaselek Kavaliči, od koder pa cas čaka le še spust mimo zaselka Potok, od koder se bo odpiral osupljiv razgled na primestje Kopra in morje. Po dolini Badaševice se boste naposled vrnili v Vanganel, kjer boste izgubljene kalorije – teh ne bo malo – nadomestili bodisi v gostilni Nimis, ki je znana po mesnih dobrotah z žara, bodisi v gostilni Oljka, ki že vrsto let slovi po najrazličnejših kombinacijah ombola v testu, ponuja pa tudi odlične ribje jedi.

KLJUČNE INFORMACIJE O POTI