Zgodbe iz mesta: 2. Skica - prostor, ki združuje vrednote rokodelstva z novimi trendi

Naja Stanić (1997) je polnokrvna Koprčanka iz osrčja mestnega jedra, Čevljarske ulice, kjer živi že od rojstva. Streljaj stran, v ulici Agrarne reforme, kjer sta leta 1995 njena starša Irene in Ercole Stanić odprla zelo priljubljen lokal Skica, je pred kratkim zaživela povsem nova zgodba, ki v svetu hitre mode in še hitrejše potrošnje v ospredje daje trajnostni koncept.

Otvoritev prav na 30. obletnico Skice

Naja Stanić je sredi februarja odprla trgovino z rabljenimi in predelanimi oblačili oziroma second hand upcycling design studio, poimenovan 2. Skica. Usoda je tudi tako nanesla, da je novo poslovno poglavje začela prav na 30. obletnico odprtja lokala njenih staršev, 17. februarja.

“Starša sta v Skici združila barsko in galerijsko dejavnost. To jima je kar nekaj let uspevalo, vsak mesec sta gostila različne lokalne umetnike, od bolj amaterskih pa vse do profesionalnih, in na ta način sta spodbujala umetnike ter gradila neko skupnost,« pojasni Naja. Starša sta lokal sicer vodila do približno leta 2007, nato sta ga oddajala v najem drugim gostincem vse do leta 2017, ko je ta prostor začel samevati. »To vmesno obdobje je bilo tako dolgo tudi zato, ker sem si morala izboriti zaupanje staršev, da sta mi prepustila tako velik projekt in da bo ta dobičkonosen, da bom lahko od njega tudi živela,« pojasni Naja o genezi njenega projekta.

Naja je sicer končala študij modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) v Ljubljani, še pred tem je eno leto študirala v Rotterdamu na Nizozemskem, ampak ker, kot pove, ji ni bil všeč način poučevanja, se je po enem letu vrnila v Slovenijo in se vpisala na omenjeno ljubljansko fakulteto ter diplomirala, ko se je začela epidemija covida 19. Med covidom je tudi padla odločitev, da bo študij nadaljevala v Kopru in tako se je vpisala na Fakulteto za management, da bi kreativni del povezala s poslovnim, razloži. V tem času pa je začela tudi intenzivno razmišljati, da bi odprla studio/trgovino v nekdanji Skici. 

Še večja dodana vrednost

Kje se je navdihovala za odprtje takega tipa poslovnega lokala? »V bistvu nisem eksplicitno zasledila, da bi kje v bližini deloval second hand upcycling studio, ampak gre za prakso, ki jo že dlje časa izvajajo velike trgovske vintage verige,« odgovori. Gre za koncept, kjer se tiste kose, ki se jih ne proda, predela in se jih da vnovič v prodajo. “Tak izdelek ima še večjo dodano vrednost zaradi vloženega ročnega dela in ker je narejen iz že zavrženih kosov,” poudari.

Pomembna spodbuda za odprtje tovrstnega lokala je bila sicer klasična trgovina z vintage oblačili v starem mestnem jedru Labina, od koder izhaja Najin oče. »Če obstaja v starem mestnem jedru Labina vintage trgovina, zakaj ne bi kaj takega uspevalo tudi v Kopru,« tedanje svoje misli povzame Naja.

Nosljivi,  a tudi eklektični kosi 

Koncept trajnosti v modi jo je začel zanimati že v času študija. »Dosti projektov smo izvedli, kjer smo delali različne predelave (upcycling), ampak pri tem smo morali tudi kup novih materialov kupovati in jih zavreči. Poleg tega to niso uporabna oblačila, so zelo eklektična,« pove Naja. V 2. Skici si zato prizadeva za čim bolj nosljive, uporabne kose ter čim bolj brisati mejo med umetnostjo in dizajnom, kot ima zapisano v logu, oziroma to dvoje združiti in narediti tudi kakšne bolj eklektične kose, ki pa so primerni za vsak dan. Predvsem pa, kot poudari, da so ti trajnostni, reciklirani ali ponovno uporabljeni.

Zaenkrat 2. Skica funkcionira po sistemu donacij, veliko kosov ji tako stranke same prinesejo ali pa jih Naja poizkusi dobiti pri kakšnih drugih virih, prizadeva pa si, da so čim bolj iz lokalnega okolja. »Vsekakor pa naredim selekcijo, in sicer izbiram kakovostne kose in da je čim manj hitre mode,« razloži. Za slednjo ima sicer poseben zabojnik, kjer jo ponuja za prostovoljni prispevek. Naja si je šiviljske izkušnje pridobivala tudi pri znani koprski šivilji Miriam Benigar, ki je imela delavnico v Župančičevi ulici. Na faksu, kot pravi, ni bilo takega poudarka na šivanju, vi ste kreatorji, ne šivilje, so jim govorili profesorji. Med njimi je bila za Nejo sicer zelo pomembna Elena Fajt, pri kateri je delala diplomo prav na temo predelave starih oblačil.

2. Skica kot podporno okolje za lokalne in slovenske rokodelce

Kot mlad človek zaznava problem umiranja starih poklicev in obrti. »Tudi s tem namenom sem odprla ta lokal, da se v njem povežemo taki, ki razumemo pomen obrti in rokodelskih del,« poudari. Naja si je 2. Skico namreč zamislila tudi kot podporno okolje tako za lokalne kot za slovenske rokodelce. V studiu tako že ponuja nekaj zelo zanimivih izdelkov, na primer pletenine Kresne Dare Valečič, sosede iz Čevljarske ulice Kaje Pinter, ki ustvarja kvačkane pletenine, in predelan nakit Eve Rogl Mežnar iz Maribora.

»Potencial za grajenje tovrstne skupnosti je, tudi z delavnicami, ki jih bom organizirala, želim to še bolj ozavestiti,« pravi Naja. Prva delavnica je bila že 8. marca v sklopu dogodkov 8. marec v mestu, ko so se v kvačkanju združile in povezale različne generacije. »Pomembno je, da znanje kroži, s takimi dogodki pa želim tudi izničiti stereotipe o spolno determiniranih poklicih,« poudari in na vse naslednje dogodke vabi tudi pripadnike moškega spola, da se opogumijo.