FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN S CERKVIJO SV. ANE
Samostan iz 15. stoletja je primer bogate sakralne zgodovine in kulturne dediščine, ki je skozi stoletja doživljala različne funkcije, od samostanske do zaporniške, preden se je vrnila k svojemu prvotnemu duhovnemu namenu.
Samostan sv. Ane, ki je bil v preteklosti tudi zapor, danes znova služi kot duhovno središče. Zgrajen v 15. stoletju, je ta objekt doživel več predelav, trenutno pa hkrati služi kot središče za skupnost, študentski dom in prireditveni prostor. Cerkev, prvotno posvečena sv. Mariji Angelski, zdaj občudujemo pod imenom sv. Ane, skriva pa dragocene umetnine in priča o bogatem sakralnem okolju pred nacionalizacijo po drugi svetovni vojni.
Na Destradijevem trgu se nahaja Frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Ane. Samostansko poslopje, skrito za visokim zidom, je zraslo v začetku 16. stoletja, vendar je bilo večkrat predelano. Zdajšnja cerkev je bila postavljena med letoma 1620 in 1627 na mestu cerkve iz 15. oziroma 16. stoletja, posvečene sv. Mariji Angelski.
Samostan iz 15. stoletja je v drugi polovici 20. stoletja služil tudi kot zapor. Do druge svetovne vojne je bil to eden najbogatejših sakralnih ambientov daleč naokoli, ki je hranil bogato knjižnico in slikarsko zbirko znanih slikarjev, kot so Benedetto Carpaccio, Girolamo Santacroce, Vivarini, Palma mlajši idr., ki so krasili samostansko cerkev, v prezbiteriju pa je bil velik renesančni triptih Cima da Conegliana.
Danes lahko v cerkvi občudujemo dragocene poznogotske korne klopi iz konca 15. stoletja in baročne orgle. Po drugi svetovni vojni je bil podržavljen samostan spremenjen v zapore. Cerkev je bila vse do 16. stoletja posvečena sv. Mariji Angelski, ko so jo preimenovali v cerkev sv. Ane.
Obnovljeni samostan danes služi svojemu prvotnemu namenu. V prostorih samostana pa so še Središče Rotunda, študentski dom in prireditveni prostor.