Nekdanji minoritski samostan in cerkev sv. Frančiška
Samostan in cerkev sv. Frančiška predstavljata najstarejši frančiškanski samostan v Kopru in odsevata bogato zgodovino frančiškanske prisotnosti in arhitekturno lepoto gotskega obdobja.
Minoritski samostan in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Kopru predstavljata najstarejši frančiškanski samostan v mestu, zgrajena v 13. stoletju. Samostan, ki je bil v preteklosti kraj pokopov in sedež inkvizicije, danes služi kot Gimnazija Koper. Cerkev sv. Frančiška Asiškega, prvotno izrazit primer frančiškanske gotske arhitekture, je zdaj obnovljena in se uporablja za koncerte ter kulturne prireditve. Odkritje gotskih fresk med obnovo kaže na bogato umetniško zgodovino cerkve.
Nekdanji minoritski samostan sv. Frančiška in sosednja cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki stojita v bližini trga Brolo, sta že stoletja ključna dela duhovne in kulturne zgodovine Kopra. Ustanovljeni v 13. stoletju, so ti prostori skozi čas služili različnim namenom, od duhovnega središča do izobraževalne ustanove.
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, zgrajena leta 1268, je prvotno veljala za izjemen primer frančiškanske gotske arhitekture, značilne po svoji skromnosti in izraziti lepoti. S tremi kvadratnimi apsidami in križnorebrasto obokanimi stropi, cerkev v svoji prvotni obliki predstavlja dragocen arhitekturni in umetnostni spomenik.
Z barokizacijo v sredini 18. stoletja in poznejšo preobrazbo v šolsko telovadnico pod avstrijsko nadvlado je cerkev doživela pomembne spremembe. Kljub temu je celovita obnova med letoma 2013 in 2014 cerkvi vrnila del njene nekdanje slave, odkritje gotskih fresk pa nakazuje na bogato umetniško preteklost, ki je bila pred tem skrita.
Danes kot Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega nekdanja cerkev gosti širok spekter kulturnih in umetniških dogodkov, s čimer ohranja svoje mesto kot osrednje prizorišče za kulturno življenje Kopra. Minoritski samostan, zdaj Gimnazija Koper, in cerkev sv. Frančiška Asiškega skupaj predstavljata pomemben del zgodovinske in kulturne dediščine mesta, ki odraža stoletja duhovnega, izobraževalnega in umetniškega razvoja.
Vhod v nekdanji samostan: Cankarjeva ulica 2, vhod v nekdanjo cerkev, danes protokolarno-prireditveno dvorano, pa je z Martinčevega trga.