SAMOSTAN SV. KLARE

Ob Giordanovem trgu stoji nekdanji samostan sv. Klare s cerkvijo, ki je nastal v srednjem veku (13.–14. stoletje). Cerkev in samostan sv. Klare sta zrasla v neposredni bližini moškega minoritskega samostana, na območju imenovanem Caprile, ime pa najbrž zaznamuje travnik za pašo koz. Na otoškem delu Kopra je delovalo osem samostanov. Šest je bilo moških, dva pa ženska. Starejši ženski samostan sv. Klare je nedolgo tega praznoval 700. obletnico ustanovitve. Redovnice so posebno skrb posvečale molitvi in kontemplaciji, ukvarjale pa so se tudi z vzgojo (predvsem plemiških deklet). Čeprav so v duhovnem smislu živele odmaknjeno življenje (klavzura), pa številne ohranjene kupoprodajne in zakupne pogodbe dajo slutiti živahno gospodarsko življenje samostana.

Prostorna cerkev sv. Klare se umešča ob Kreljevo ulico, sestavlja jo ena velika ladja z polkrožno apsido. Zunanjost je enostavna, notranjost pa je zaznamovala predvsem baročna doba. Cerkvene stene so obrobljene s številnimi pilastri. V cerkvi je bilo nekoč tudi več bogato oblikovanih baročnih oltarjev ter tudi več pomembnih grobov.

Prvotno samostansko poslopje je bilo manjše. Tako kot za druge starejše koprske samostane je bil tudi zanj značilen križni hodnik z notranjim dvoriščem (danes Srednja ekonomsko-poslovna šola). Na jugovzhodnem delu je bila na križni hodnik naslonjena cerkev, ki je prav tako doživljala številne prezidave. Enoladijska cerkev je bila v 17. stoletju barokizirana. Samostan pa je bil razpuščen v začetku 19. stoletja. Dvoriščni prostor so pozneje poimenovali po prvem grškem predsedniku – Ioannisu Kapodistriasu, katerega rod je izhajal iz Kopra. Od leta 2001 trg krasi tudi kip Ioanissa Kapodistriasa.

Danes se v zahodnem delu kompleksa nahaja koprska srednja ekonomska šola, vzhodni del kompleksa pa zaseda Pokrajinski arhiv Koper, ki ima v samostanski cerkvi svoje osrednje skladišče za arhivsko gradivo.