Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja
Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na temeljih antike in rimskih bazilik, je danes ena od največjih cerkva v Sloveniji, znana je tudi kot stolnica sv. Nazarija.
Po nekaterih virih naj bi bila to že šesta cerkev na tem mestu. Sedanja cerkev je nastala v 11. stoletju in je bila večkrat prenovljena. Spodnji del je v gotskem, zgornji pa v renesančnem slogu. V prvi polovici 18. stoletja so stolnico povečali, danes pa velja za eno največjih v Sloveniji, z dolžino 70 metrov in širino 25 metrov.
V Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru si lahko ogledate umetnine Vittoreja Carpaccia, med katerimi izstopa njegova izjemna oltarna slika Marija z Detetom in šestimi svetniki, ki se je po petih letih restavratorskih del vrnila na svoje mesto. Carpaccio, ki je preživel zadnje desetletje svojega življenja v Kopru, je to renesančno mojstrovino naslikal leta 1516, v času svojega prihoda v mesto. Na sliki, ki je prvotno krasila oltar sv. Roka, so upodobljeni svetniki Hieronim, Jožef, Rok, Sebastijan, Nazarij, ki drži maketo Kopra, in Kvirin. Danes je slika nameščena nad oltarjem v desni prečni ladji cerkve, s svojimi impozantnimi dimenzijami in barvitostjo pa predstavlja eno najpomembnejših umetniških del v cerkvi.
V cerkvi je tudi marmorni nagrobnik sv. Nazarija, mestnega zavetnika in koprskega škofa iz 6. stoletja, ki ga je Beneška republika podarila mestu okoli leta 1350.
Posebnost koprske stolnice je krstilnica – Rotunda Karmelske Matere božje, nekdanja krstilnica sv. Janeza Krstnika, ki naj bi nastala med 10. in 12. stoletjem in je ločena od cerkve. Romanska rotunda, predelana leta 1317, z barokizirano notranjostjo iz 18. stoletja, predstavlja še eno arhitekturno dragocenost stolnice.
V stolnici se nahajajo tudi veličastne 4 manualne simfonične orgle, največje cerkvene orgle v Sloveniji, izdelane leta 1988 po načrtih francoskega skladatelja in organista Jeana Guilloja.