Naravni rezervat Škocjanski zatok
Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano močvirje v Sloveniji, dom 259 vrst ptic in številnih redkih rastlinskih in živalskih vrst.
Na meji med morjem in kopnim, kjer sta se reki Rižana in Badaševica nekdaj izlivali v morje, se razteza Naravni rezervat Škocjanski zatok. Gre za največje polslano močvirje v Sloveniji, ki pokriva 122 hektarjev površine. Ta edinstvena lokacija je ekološko pomembno območje, posebno varstveno območje Natura 2000 ter botanična, zoološka in ekosistemska naravna vrednota.
Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga počasi zasipavali rečici Badaševica in Rižana in tako se je zamočviril. Skoraj tri četrtine naravnega rezervata obsegajo polslane lagune, kjer se slana voda meša s sladko. Tako nastaja edinstveno okolje, za katerega so značilne tako imenovane slanuše ali halofiti, rastline, prilagojene na slana tla. Zaradi prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij je zatok dom redkim živalskim in rastlinskim vrstam.
Obiskovalci se lahko podajo tudi na krožno učno pot, ki poteka po obrobju polslanega močvirja. Pot je makadamska, ograjena in primerna za vse starostne skupine, tudi za družine z otroškimi vozički. Poleg opazovanja ptic lahko obiskovalci srečajo staro istrsko oziroma podolsko govedo in kamarške konje, ki pomagajo ohranjati vegetacijsko ravnovesje v rezervatu. Otroci lahko ob predhodni najavi konje tudi jahajo.
Naravni rezervat Škocjanski zatok je dom kar 259 vrst ptic, kar predstavlja več kot 60 % vseh v Sloveniji opazovanih ptic. To območje je idealno za opazovanje ptic, saj ima šest opazovališč in večnadstropno osrednjo opazovalnico, kjer lahko obiskovalci varno opazujejo ptice in se o njih učijo s pomočjo informativnih tabel.
Kaj početi?
Vas Popetre je na prepihu poti že iz Rimskih časov. Sprehodite se do pomembnih točk, ki so krojile dogajanje v…
