LOGGIA
Loža v Kopru, edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji, predstavlja pomemben arhitekturni in zgodovinski spomenik.
Koprska Loža, zgodovinsko središče trgovine in družabnega življenja, je bila zgrajena leta 1462 in preoblikovana v 17. stoletju. Ta gotska zgradba, ki se nahaja na severni strani glavnega mestnega trga, je bila skozi stoletja središče trgovanja in mesto, kjer so se zbirali meščani za sklepanje poslov in družabno življenje. Danes pritličje lože gosti kavarno, v nadstropju pa se nahajajo galerijski prostori, ki so ključni za kulturno ponudbo mesta.
Gotska mestna loža zapira severno stranico glavnega trga Kopra. Stoji nasproti Pretorske palače in predstavlja njen odprti protipol. Loža je bila na novo postavljena l. 1462, ko je nadomestila staro ložo (lobbia vetus), ki je bila na prostoru Pretorske palače. Sedanjo podobo lože so dorekle mnoge predelave v 17. stoletju, ko so stavbo povišali za eno nadstropje in ji prizidali stopnišče ter prestavili dva loka z zahodnega na sprednje pročelje, na zahodnem pročelju pa postavili izredno kvalitetno gotsko biforo.
Nad vitkimi kamnitimi stebri s kvalitetnimi kapitelo so ohranjeni šilasti gotski loki. Srednji trije segajo do tal, za tri stopnice dvignjenih nad nivo trga. Na zunanji strani lože so ob trgu kamnite klopi. Stranska para lokov sta zaprta z balustradno ograjo. Na fasadi lahko zasledimo tudi beneškega leva z zaprto knjigo in grbe koprskih podestatov. Marijin kip iz žgane gline so nad vogalom postavili l. 1555, predstavlja pa zahvalo meščanov za rešitev pred epidemijo kuge, ki je razsajala v tem obdobju.
Njena glavna namembnost je bila trgovska, tukaj so se zbirali trgovci in sklepali posle z različnimi surovinami. Loggia je bila tudi pomembno prizorišče družabnega življenja za bogate meščene in predstavnike plemiških družin. Med drugim je bilo samo tukaj dovoljeno izvajati igre na srečo, saj so lahko na omejenem prostoru mestne oblasti to bolje nadzirale.
Koprska Loggia je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Pritličje lože zaseda kavarna, ki ima dolgo zgodovino, v preteklosti je bila točka srečanja in druženja številnih pomembnih italijanskih literatov: Italo Svevo, Umberto Saba, Gabriele d’Annunzio ipd. V nadstropju, dostopnem po strmem stopnišču na vzhodni strani stavbe, so galerijski prostori galerije Loža, ki je ena od osrednjih razstavišč Obalnih galerij Piran.