Zgodovina Črnega Kala je bogata: v bližnjem kamnolomu so našli ostanke iz paleolitske in rimske dobe, ob skalnem robu pa so ostanki gradu oziroma utrdbe San Sergio iz 11. stoletja, ki so dostopni preko kovinskega mostu.

Kraško-istrska vas ima veliko arhitekturnih biserov, med njimi je tudi t.i. Benkova hiša iz leta 1489 (vpisana v Register kulturne dediščine RS), ki velja za najstarejšo podeželsko hišo v koprski občini. Hiša je tudi najstarejši poznan zaznamovan in datiran objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem, s sledovi sočasnega poznogotskega in romanskega oblikovanja.

Vredne ogleda so tudi druge domačije: Domačija Črni Kal 17 (z ostanki nekdanje domačije s kraškim dvoriščem (korto) in z ohranjenim, kamnoseško izdelanim portonom z napisom A.V.47 in letnico 1863), Domačija Črni Kal 37 (iz leta 1818; domačijo tvorijo stanovanjska in gospodarska poslopja z bogatimi kamnoseškimi detajli) in Hiša Črni Kal 38 (nastala med 16. in 18. stoletjem; nizka enonadstropna hiša z delno ohranjenimi tipičnimi značilnostmi stavbarstva v vaseh pod Kraškim robom).

Posebnost vasice je tudi baročno oblikovana Cerkev sv. Valentina s samostojnim zvonikom iz leta 1802. Zvonik je zaradi posebnosti tal vidno nagnjen.

Zanimivo je, da so prebivalci vasi ugodno podnebje izkoristili za posaditev raznih sredozemskih rastlin, plodove teh pa so prodajali na tržnicah obalnih mest in Trsta, vino pa celo na Dunaju.