Obdobje osamitve v boju proti virusu je brezkompromisna rešitev. Žal, pa je dolgoročno stanje v objemu karantene, lahko posledično katastrofalnejše od pandemije same. Človeštvo postavlja pred prepad, ki vodi v izgubo lastne bitnosti. Izguba socialnih vezi, empatije, sočutja, dotika, objema, poljuba, ki so stvar izključno objektivne materialne realnosti predstavlja največjo in najradikalnejšo izgubo človeka. Kakorkoli neobremenjeni, še vedno obremenjeni. >>Odsevi izolacije<< so odziv na stanje. Nenavadno stanje v katerem smo se znašli kot civilizacija izobilja. Prizadeti se odzivamo na različne načine: gospodarstveniki v zagovoru stališč ekonomije, zdravniki v doktrini sodobne medicine, politiki v tisočletja ustaljeni pozi pridobitniškega barantanja s kompromisi, umetniki s pristnim odzivom iskanja resnice …