Na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov so kustosi izbrali 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije. Razstavo so pripravili v sodelovanju s strokovnjaki – pisci, fotografi in institucijami s področja nekdanje Jugoslavije in tudi širše. Razstavo želi ovrednotiti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov NOB, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz. Spomeniki so politična umetnost a pri predstavljenih spomenikih to ne zmanjšuje njihove umetniške vrednosti. V njih se zrcali nekaj drugega: so brezkompromisen poklon človečnosti, pieteti do žrtev, podani skozi individualni umetniški izraz avtorjev.
Z razpadom Jugoslavije na posamezne samostojne države leta 1991 je začela izzvenevati potreba po spoštovanju spomina, ki ga izražajo njena spominska obeležja. Zato so spomeniki danes po posameznih območjih v različnih stanjih. Ponekod ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost in na prizadevanja minulih generacij, drugod so zapuščeni in prepuščeni propadu ali pa celo oskrunjeni. Zaradi abstraktnosti jih danes izkoriščajo v komercialne namene: od snemanja reklam in glasbenih videospotov do modnih pist. Takšno raba spomenikov s strani posameznikov, ki s preteklostjo ne čutijo oziroma je ne poznajo in je zato tudi ne morejo spoštovati, je zloraba in omalovaževanje dostojanstva žrtev ter spomina nanje. Razstava poskuša spodbuditi želimo zrelo in spoštljivo presojo umetniško arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države, opozoriti na njihov kulturni in kontemplativni pomen ter s tem prispevati k vzdrževanju in ohranjanju spominskih območij. Spomeniki so vezi s preteklostjo, opominjajo na dostojanstvo človeškega življenja in smrti. In spomina.
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerija Dessa, Architectuu in Arhitektov bilten
Foto: Roberto Conte
