Vas, ki je poznana zaradi svoje tradicionalne lokalne arhitekture, naj bi nastala v času Beneške republike, ko naj bi se tu naselili prebivalci iz Bosne in Dalmacije v begu pred  Turki. Prve omembe vasi (Obitanti) najdemo v 18. stoletju. Zaradi odlične lege se domačini že od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom in vinogradništvom, zato je kraj znan tudi po odličnem refošku in ostalih pridelkih ter izdelkih. Vasica je zanimivo izhodišče za pohodnike in ostale raziskovalce, saj tu najdemo številne posebnosti, kot so: vaška kapelica, vaški vodnjak (iz leta 1909), puč (vodno zajetje), ipd.

V vasi je vidna značilna istrska arhitektura s kamnom in suho zidavo. Kamnite stavbe z bogatimi arhitekturnimi elementi, predvsem baladurji, naj bi nastale v 19. stoletju. Dvorišča so kamnito tlakovana. V vasi je tudi vodnjak iz leta 1909, ki so ga obnovili med drugo svetovno vojno. Zanimivost vasice je tudi ta, da nima cerkve, ampak le kapelico.

Poleg ogleda domačij vam predlagamo še ogled Bembič-Ćelovega mlina v dolini Malinske iz prve polovice 20. stoletja.

V Abitantih si lahko ogledate tudi po nekaterih virih najstarejši hrast v Istri in občudujete bele murve ter dve zaščiteni, približno 150 let stari trti abitantskega refoška. V vas se počasi vrača tudi živinoreja – tu je ponovno prisoten tudi boškarin oziroma avtohtona istrska dolgoroga pasma goveda.

Zanimivo je, da je bila včasih primerno poseljena vas nekaj let celo brez prebivalcev, kar je, če pomislimo na izvor imena vasi (latinsko habitatores, italijansko abitanti = prebivalci), celo ironično. V zadnjih letih se v vas ponovno vračajo prebivalci.

 

Legenda o imenu vasi

Ohranila se je legenda, da naj bi neki istrski kmet, po imenu Perič, si hotel zgraditi hišo v eni od okoliških vasi. Ker mu tega niso dovolili, je odšel na nikogaršnjo zemljo, tam zasadil prvo lopato in dejal: »Tu ću abitat!« (tu bom prebival). Tako naj bi vasica dobila svoje ime.

Top 5 zanimivosti:
1. Hrast izjemnih dimenzij (naravna vrednota državnega pomena).
2. Potok Malinska, na katerem so včasih delovali trije mlini, danes je ohranjen le še eden.
3. Mogočne bele murve, listi katerih so služili kot hrana za sviloprejke, katerih bube so še v 18. stoletju gojili za svilo.
4. 150 let stara »pergola« iz trte.
5. 14 (štern) vaških vodnjakov.

Celotna vas je od leta 1987 spomenik lokalnega pomena (naselbinska dediščina).